Altruizem je utopija. Življenje pač ni pravično in tudi človeštvo se je razvilo preko evolucijskega gonila: preživetja najmočnejših.
Jezus pa v priliki o usmiljenem Samarijanu sprašuje: “Kdo je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?” Slišiš to vprašanje tudi ti? “Komu si ti bližnji?” Daruješ komu svoj čas, svojo energijo, delček svojega življenja? Ali si raje močan v svoji coni udobja?
Našega angelca je Božja previdnost popeljala do skupine programa Človek za druge. Pogovarjal se je s Kristino Lepen in Terezo Vrhunc, dvema članicama skupine, ki kot mentorici del svojega življenja posvečata drugim. Sta ga v tem pogovoru prepričali, da tudi danes še vedno obstajajo usmiljeni Samarijani? Poglej in ugotovi v intervjuju.
Želimo ti lep zaključek adventa!
Ekipa #deliJezusa
Pozdravljeni!
Res je! Prostovoljci pomagajo na različnih področjih. Večinoma so nevidni, neopazni.
Sam sebe sploh ne vidim kot prostovoljca v tistem zvenečem pomenu besede, čeprav mimogrede : danes sem spremljal v naše malo mesto osemdesetletno samsko gospo, ki rabi kar precej časa, da se spravi v avto ali iz njega, saj se opira s palico. Nisem njeni najbližji sosed, kar cel hrib in dolina sta med nama, sem pa nekako vseeno njen bližnji. Vsi, ki so v njeni bližini, nimajo časa, pa tudi sama je rekla, da se z komerkoli tudi ne pelje v mesto. Sem pač pustil svojega oslabelega brata na toplem doma, mu na uho glasno povedal, da peljem Angelo v mesto in bom že prišel do kosila nazaj. pa je pokimal in reke:l”Kar pojdi, pojdi” Pa je bilo že tri popoldne, ko sem prišel domov, a ni nihče godrnjal. Na nek način sem vsak dan prostovoljec: prostovoljno skrbim, da je v domači hiši toplo, da naša mala in velika živinica ni lačna in je na suhem, da bratu in vnukom olepšam dan, da zjutraj pogledam na sosedov dimnik, če se z njega že kadi(pomeni, da je sosed vstal in ni bolan), da na pogrebu izrečem besede zahvale, ker svojci umrlega niso našli drugega, da zlezem na streho neke sovaščanke in ji popravim kritino, katero je močan veter razmetal in še in še. Veliko veselja mi dela tako prostovoljstvo, čeprav moram najprej pokorno poslušati tarnanja in vzdihovanja, kako so vsi bolni ali v stiski ali da jih nihče ne mara in tako naprej. Jaz pa vedno pravim: vsaka tegoba naj bo podarjena v vse večjo božjo čast in slavo, tudi Angelina, čeprav ona popije na dan veliko preveč zdravil.
Pa lep pozdrav in vse dobro
(dober zgled mi je Jezus, ki je tudi prostovoljec)
Feri (FB Otovci 26)
Spoštovani g. Franc, lepo pozdravljeni!
Vaše prostovoljstvo daleč presega meje formalnega prostovoljstva. In, mislim, da ste z usmiljenim Samarijanom v neprestani navezi. Lepo mi je in dragoceno kar delate vsak dan, pravzaprav vsako uro.
Vaše nevidno delo (javno nevido) bogati tudi mene in čutim vašo plemenitost. Hvala za to kar delate, za to da lepšate življenja okrog vas.
Papež Frančišek našteje tri nahajališča veselja: požrtvovalnost, usmiljenje in prijateljstvo z Bogom. Prav to troje čutim v vašem pisanju.
Naj vam novorojeno detece natrosi bogato, potlačeno in z zvrhano mero napolnjeno leto z dobrimi stvarmi in s Svetim!
Tereza
Hvala.
Rada bi se vključila v prostovoljstvo.
Sem stara 65 let…..najbližje mi je delo z dojenčki.
Hvala
Rina
Gospa Rina,
če si želite pridružiti prostovoljcem iz programa Človek za druge, so tukaj na voljo kontaktni podatki: http://clovekzadruge.blogspot.si/p/kontakt.html
Novih moči bodo veseli tudi v drugih prostovoljnih organizacijah.