Se je vredno boriti za pravico, čeprav te lahko stane življenja? Bi bil pripravljen dati življenje za Jezusa? Si že kdaj doživel nasprotovanje ali zaničevanje, ker si bil pravičen? S temi vprašanji so se spopadali veroučenci župnije Podutik ta teden, ko razmišljamo o novem blagru: »Blagor zaradi mene preganjanim«
Vabimo vas, da tudi vi razmislite o današnjih vprašanjih. Svoje odgovore v komentarjih podelite z nami.
Bodite pogumni!
Ekipa #deliJezusa
Če prav razumem je tu mišljeno, narediti več kot je predpisano po zakonu. Pravici zadostiti : kaj to pomeni?
Odvisno kaj komu pomeni pravica? Nam kristjanom je to jasno, da je to tisto več, ki storiš, tudi če ni zapisano. V vesti veš, da greš v akcijo, da pomagaš, potrpiš, da se umakneš, ko je treba, da drugim daš prostor, da priskočiš, ko vidiš, da nobeden ne bo, da si tiho, ko bi bilo treba kaj reči, pa je bolje, da s tem kaj poveš!
Ja, je kar umetnost speljati prav. Le če sebe ceniš boš drugemu privoščil vse kot sebi, torej pravico, boš več kot pošten, ampak usmiljen!
Zgled rejnik Jezusov Jožef: ko je rekel, da ne bo Marije odslovil ampak jo bo kljub zakonom vzel za svojo, ko je imela roditi Jezusa, po zakonu bi jo lahko odslovil mirne duše….
Zamislimo si to! Pa če nas kaj nagovori bo že našlo mesto, čene pa kaj drugega! v našem srcu nagovorilo.
Kaj pa na primer, ko ti misliš, da ravnaš pravično in da je tako edino prav, v resnici pa tisti, ki imajo širši pogled, ki vključuje Boga, govorijo, da tako kot razmišljaš in posledice tega razmišljanja v resnici niso pravične.
En očiten primer za to je pri zagovornikih splava. Oni mislijo, da je pravica do splava edina pravična.
Isto kontracepcija. Tisti, ki poznajo Boga, vedo kaj je problem pri teh dveh zadevah, ampak drugim, ki Boga ne poznajo (in ga tudi nočejo) ne morejo razložiti, kaj je pravično v tem primeru. Na tem svetu in v očeh tega sveta, ki na žalost ne razmišlja za tri dni vnaprej, tisti, ki imajo Boga in se sklicujejo na njegovo pravičnost, izpadejo nepravični npr. do žensk, ki se jim ”krati svoboda”. Mene pa to zelo boli. Krivičniki na ves glas tulijo po medijih, finančno podpirajo drug drugega in sramotijo ter sovražijo tiste, ki ne tulijo z njimi isto.
Večkrat sem se postavila v bran komu, ki je bil v tistem trenutku zasramovan oz. zatiran. Včasih so se potem lotili še mene, a sem dvignila glavo in vztrajala, včasih pa sem preprečila ‘škodovanje’ in enkrat celo prejela zahvalo.
Vselej pa sem v sebi vedela, da sem naredila prav in pošteno.
Nekaj let kasneje mi je nekdo omenil, da so se tedaj sicer jezili name, a so me prav zaradi tega tudi potiho spoštovali.
Kdor je preganjan ve kaj pomeni biti preganjan. Ker mi v življenju vera veliko pomeni sem zaradi nje kjer le dobijo kakšno možnost stalno preganjana. Ravno danes, ko sem prišla domov sem prejela pismo, ki je do mene nepošteno. To so mi poslali taki ljudje, ki se po mojem mnenju ne zavedajo v kaj se spuščajo.
Najbolj mi je bila všeč zadnja misel: “ko so hoteli priti sošolci do dobre ocene po bližnjici, jaz pa sem želela, da se potrudimo”, nekaj takega… Sprašujem se, kolikokrat sama, kot odrasla oseba, skušam do česa priti po lažji poti? In kolikokrat svoje delo opravim površno in na hitrico, ker sem lena in se mi ne da potruditi?