Na 3. postno nedeljo nas Jezus vabi k izviru žive vode. Živimo v svetu, ko smo vsak dan izpostavljeni raznim novicam, reklamam, podatkom, praznim besedam … Ali res lahko v vsem tem najdemo mir, veselje in ljubezen … Jezusa? Ne pij vode, ki ti jo ponuja ta svet, temveč se vrni k izviru žive vode. Tam te čaka Jezus, da ti podari vse, po čemer hrepeni vsako srce.
Izziva:
- Vsak dan skupaj z Jezusom odprita Sveto pismo in pusti, da se dotakne tvojega srca.
- Zmoli rožni venec Božjega usmiljenja in se odžejaj pri izviru žive vode.
Blagoslovljen dan.
Ekipa #deliJezusa
“Danes si lahko le potrosim pepel na glavo. Bila sem priča žalostnemu dogodku in sem le nemo opazovala nastalo situacijo. Nisem naredila, kar bi morala; nisem dovolj hitro zbrala moči . . . Gospod, zaradi mene si ležal na tleh. Usmili se me, o Gospod, usmili se nas!”
Kaj je meni spremenilo srce? Če je razdeljeno, (polno laži od zunaj, ki jo razglašajo reklame in nekontrolirani podatki, ki vstopajo vanjo), potem se ne more fokusirat na tisto pravo, na resnico, na čistino izvirskega miru, veselja in ljubezni. Sploh ne vedo mnogi, da to še obstaja. Ker smo nasičeni z vsem balastom, če ne naredim prostor za kaj drugega kot to “laž”, potem resnica ne more sesti v srce, ker ni preprosto prostora zanjo. Vedno moram narediti prostor za to resnico, ki osvobaja. Pogledat se moram v ogledalo te Resnice, kakšen sem sedaj, pol pa vidim točno svojo pravo sliko jaza.
Kaj bom danes naredil, premislil s svojo glavo?, s svojo domišljijo, da bom gledal in imel perspektivo!, ko bom videl tudi okoli stvari, ki me določajo, da bom postal in mogel ostati jaz, pa ne fantomski iluzorni, ampak pravi jaz.
Fantomski je tisti, ki so MI ga naredili v okolju, in jaz s ponavljanjem vzorcev, nisem pa to jaz. Ker vedno se moram vprašat, kdo sem!
Morda je še kakšna možnost, da še vedno lahko kaj storite. Velja malo premisliti. Odvisno je tudi od dogodka, ki kot sama pišete ste ga opazovali.
V meni se je pred leti nekaj spremenilo. Začutila sem, da bi bilo dobro kaj spremeniti. Svet je poln laži, nepotrebnih reklam, skratka poln dvomov. Marsikateri dogodek v človeku povzroči nepotreben strah. Človek pa s tem strahom ne ve kaj bi naredil, da bi se ga znebil ali vsaj omilil. Človek potrebuje žive vode. Tako nekako kot je Jezus prosil Samarijanko naj mu da piti. Odgovorila mu je:”Kako, da mene ti prosiš piti, ko si Jud, jaz pa Samarijanka”. Judje in Samarijani namreč ne govorijo. Jezus je ponujal živo vodo, božji dar. Od te vode nisi žejen. Živo vodo lahko ponudimo ubogim, revežem, preganjanim, lačnim. Skratka vsem, ki so preganjani, lačni pravice. Živa voda jih bo zopet napolnila z ljubeznijo.