V današnjem pričevanju nam bo Simone Kindermann razkrila, kako pomembna je krotkost pri njenem poklicu. Svojo službo opravlja s srcem, saj čuti, da je to njeno življenjsko poslanstvo. Jezus nam obljublja: “Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali” (Mt 5,5). S tem tudi danes poziva vse nas, da se trudimo ta blagor živeti.
Znova ste vabljeni, da svoje izkušnje ali mnenja delite z nami.
Izziva:
- Premisli, ali krotkost zate, v tvojem poklicu, okolju, predstavlja vrednoto. Kaj lahko sam spremeniš, če temu ni tako?
- Zahvali se danes Gospodu za vse prejete talente in sposobnosti ter ga prosi, da bi našel in s srcem izpolnjeval svoje poslanstvo.
Bodite veseli v svoji krotkosti!
Ekipa #deliJezusa
Hvala za izjemno dobro razlago, temelječo na praktičnih izkušnjah.
Res je, da je krotkost necenjena, nepoznana tudi v krščanskih krogih. Je pa drža, kot smo slišali. Tudi Jezus je to držo kazal do vseh, čene se ne bi približeval ravno ubogim in malim s svojo milostjo. Ker le krotki jo lahko posedejo, je tu “hakeljc”. Mi pa mislimo, da smo fejst, če smo odrezavi in ne “šmirglamo” drugega, ki gre mimo nas, da smo opravili poslanstvo, če ne opazimo….mamice z vozičkom, starčka na cesti, da ga pozdravimo, da damo prednost otroku, ki gre v šolo in ga pozdravimo mi, če ne zna sam….
Krotkost ima veliko vez s ponižnostjo, skromnostjo in ljubeznijo, zato je tako komplicirana beseda za razumet. je pa to ljubezen izkazana na prav poseben način, pa če hočemo slišat ali ne.
Na delovnem mestu ljudje zaznajo to krotkost, in jo cenijo in uporabijo. Ampak večina pa se ljudje raje izmuznejo, ko morajo biti krotki in gredo postrani, da ni treba pozdravit, povedat, tudi če bi kaj bilo treba, se umaknit, pomagat, povedat ali pozdravit drugega, tudi če sam ne more ali ne zna, ali ne upa, dati mu prednost, da pove, če kaj želi…..Veste veliko je danes ljudi, ki to išče pa ne najde, ker kar nekam se nam mudi, pale pred seboj bežimo. Pa raje zamižimo na eno oko, če vidimo, da bi bilo treba pomagat, priskočit na pomoč, prisluhnit, samo da nam ni treba časa tratit s kom, je tako, če smo iskreni bomo priznali.
Taki časi, boste rekli. Saj tudi ti živiš v tem. Ja, živim, ampak to vidim in ozavestim, to je pa drugo in skušam spreminjat v vsakdanu, koliko mi uspe Bog ve, ampak se vidi, veste. Ljudje opazijo in mi povedo, da so čutili ljubezen, to pa je tudi en znak, vsaj včasih, da sem še na pravi poti.
Krotkosti ljudje slabo opazijo ali pa je niti ne opazijo. Z njo se srečujem kot prostovoljka v svojem življenju. V svetu ljudje nekako bolj cenijo naše delo, saj marsikaterega rešimo bodisi pred revščino, Živijo v nemogočih razmerah, ki človeku jemljejo dostojanstvo. Nekatere rešimo iz zapora, . Nekateri so zaprti po nepotrebnem ali njihov zapor traja neskončno dolgo. Kakšnega rešimo tudi pred smrtjo. Ti ljudje se nam navadno zahvalijo. So nam hvaležni. Jezus vidi te ljudi. Preko ljudi sporoča njegovo voljo.