Ponovno je tu ponedeljek, ko začenjamo z obravnavo novega blagra, in sicer je ta teden na vrsti: “Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali”. Tokrat smo prosili mimoidoče vaščane Slatnika, da z nami delijo svoje razmišljanje na to temo.
Vabimo vas, da tudi sami premislite ob današnjih vprašanjih ter svoje odgovore v komentarjih podelite z nami.
Blagoslovljen začetek tedna!
Ekipa #deliJezusa
Mislim, da beseda krotek (krotak) brez povezave “in iz srca ponižen” današnjemu človeku ne pomeni veliko. Se je ne uporablja več v vsakdanjem govoru.
V družbi človeka, ki je krotak – notranje umirjen, dobromisleč, prijazen, dobrotljiv, ki na vsakega človeka gleda dobrohotno, se dobro počutimo. Je notranje močan, karizmatičen, pričuje z besedami in dejanji. V Sloveniji imamo veliko takšnih ljudi. In drugod. Učimo se od njih, svetnikov in Jezusa.
Ob vprašanju, kdo od znanih je zame krotak, je to naš upokojeni nadškof Alojzij
Uran.
Menim, da beseda krotek označuje človekovo ranljivost. Človek pa je ranljiv edino takrat, ko je odprt za ljubezen in ljubi. Ob tem zavedanju, da tvega rane in ohranja držo krotkosti, premore v resnici veliko poguma. Tako se mi zdi, da beseda neločljivo združuje moč ljubezni, ki prihaja od Boga, z nemočjo in ranljivostjo človeka. Kar je nesmiselno v očeh tega sveta, je velikokrat resnica v Bogu.
Za krotkega označujem človeka, ki je notranje močan, ki se zaveda svoje vrednosti in se mu ni potrebno v prepirih dokazovati, zna odpuščati, umiriti, poslušati in prijazno svetovati, če ga kdo za to prosi. To ne pomeni, da ni odločen, ko gre za dobro, ampak dovolj širok, da sprejema drugačnost. Takšen človek se prav gotovo hrani ob Jezusu.
…krotek…je Jezus, njegova Mati Marija…p. Pij, p. Leopold Mandić….papež Pavel ll, papež Benedikt, papež Frančišek, moj mož…
Težko je biti krotek: vedno miren, blag, ponižen, a z jasno besedo, pošteno in iskreno. To ne pomeni, da te lahko pohodijo, a si kljub temu zelo priljubljen. Za dar krotkosti moraš prositi, to je dar. Ni dan vsakomur. Ta dar ne pomeni, da hliniš ponižnost, da “igraš” blagost, ljubeznivost…ne! To bi se takoj videlo, prepoznalo. Biti krotek je dar! Za ta dar prosim. Pomeni, da se ne prepustiš jezi, ne vzkipiš, misliš in govoriš dobro.
To je velik dar!
Želim čim več teh lastnosti vsem nam z Božjim blagoslovom! Veronika
Največja Ljubezen je najbolj krotka! Pušča mi vso svobodo, da se lahko sama odločim, do kje lahko grem v svojih mislih, besedah in dejanju in o tem nikomur ne dajem odgovora – čaka me le odgovor na Jezusovo vprašanje “…ali hočete tudi vi oditi?”(Jn 6, 60-71) Nobene prisile, samo enostavno vprašanje, pozitiven odgovor pa lahko dam edino, če sem krotka in ponižna in Gospodu izročim v roke poleg življenja tudi svojo voljo. Gospod, bodi milostljiv in uniči ves moj napuh, naj postanem uboga v duhu, krotka in v srcu ponižna, naj te vedno poslušam in ti sledim.
Hvala ti, da tudi po spletu lahko v skupnosti bratov in sester iščem pravo pot za Teboj.
Krotek človek je miroljuben in nenasilen,če se zgleduje po Učitelju,ki je krotak in iz srca ponižen.
Krotek človek se mi zdi tisti, ki je v sebi nežen, sprejemajoč. Tak, ki je empatičen in v sebi umirjen. Človek, ki ob nasprotnikovi nejevolji ne vzroji, ampak razume in takoj odpušča oz. sploh ne zameri.
Človek, ki v sebi nosi globok mir in vednost dogajanja.
Zelo dobro vprašanje, kaj pomeni biti krotek! Tudi odgovor dobro pove, če poveš kdo ni krotek, potem označi vse.
Jaz sem 57 let stara pa sem enega krotkega človeka srečala, ki je bil tudi zgled za kristjana in me je kot takrat mladega človeka privabil, ko sem ga srečala od blizu: dr. Šuštar Alojzij, pokojni nadškof ljubljanski.
Malo je krotkih ljudi. To je dar, je pa tudi značaj človeka, ki se prilagodi in zmore potrpeti. Moja mama je bila krotka, res prava beseda zanjo. Kakšna je bila, ker je niste poznali vsi?, ki berete to mogoče: znala je stopiti nazaj, da je drug povedal prej, poslušna je bila, naredila je vse, kar je bilo treba po njenih družinskih dolžnostih tiho in brez godrnjanja, če jo je ata kregal je znala potrpeti, stopiti korak nazaj in je bil oblasten do nje, ona pa je naredila svoje. Ne rečem, da si lahko užaljen ob drugih, ki se povišujejo, kar je nasprotje krotkosti, ampak ostaneš s svojo osebnostjo pred seboj in drugim pošten, na mestu človek, bi se reklo, držiš se pravil, se ne povišuješ, ljubiš drugega in sebe prvo seveda. Drugega kot sebe.
No, v cerkvi danes komaj vemo za to krotkost, ni ravno naš razpoznavni znak, žal, če nas drugi gledajo. Težko jo že najdeš, komaj bodo otroci naši vedeli kaj je to!
V hlevu pa so od živali doma ovčke krotke….In se spomnim mojega šefa v službi pred leti, da je rekel, da moramo biti krotke, ko nas je bilo veliko v pisarni, ki je bila majhna. Da pohlevnih ovčk gre veliko v hlev.
No, za krotkost se mi zdi, da se je vredno še potrudit, da bomo Jezusove priče. Bom kar pri sebi začela.
Krotek je enako: iz srca ponižen. Ponižen pa ni ponižan, ampak je lahko zelo ponosen, če je krotek.
Krotek človek je lahko zelo sposoben in pameten, pa se s tem ne baha in povzdiguje nad druge. Zase ne zahteva veliko in se vedno ozira tudi na potrebe drugih.
Recimo tisti zdravniki, ki hočejo večje plače, ne oziraje se na vse okoli sebe, niso krotki. Krotek je zdravnik, ki naredi vse, kar je dolžan in je v njegovi moči, zadovoljen pa je s takšnim plačilom, ki ga omogoča okolje v katerem deluje. Morda se celo zaveda, da mu je država omogočila študij in ji zato lahko tudi kaj vrne.
Krotek ni nekdo, ki zato, da dokaže svoj prav, prizadene vse okoli sebe. Krotek bo dokazal, da ima prav, tako da bodo to drugi sami ugotovili.
Krotek je tisti, ki pozabi na svoje želje, če bi z njimi škodil drugim.
Mislim, da je krotkost stanje duha.
Krotkost povezujem z dobrohotnostjo in sprejemanjem drugih takšnih kot so. Želeti drugemu dobro, tako kot samemu sebi. Tudi če te nekdo razjezi, se lahko vprašaš, kaj je vzrok temu, kje je njegova ranjenost in prosiš Boga zanj. Obsojanje drugih že vnaprej in predsodki so strup za mir v srcu in za krotkost. Krotek je lahko le človek, ki vidi v drugih ljudeh dobro, tako se ne počuti ogroženega, četudi se ta druga oseba jezi. Predvsem pa je to velik Božji dar, ki je sad gorečnosti v ljubezni in sad Božjega miru v nas.
Kadarkoli me nekdo razjezi, pomislim na to, da Bog tudi to osebo ljubi in jo zato želim ljubiti tudi jaz. Bog ne ljubi greha, ljubi pa grešnika in če želimo posnemati Boga nam ne preostane drugega, kot da svoje bližnje ljubimo tudi mi. Če ne gre drugače, sebe in bližnje darujemo Bogu in On že vse uredi tako, da je dobro za vse.