Kakšne občutke doživljaš, ko pomisliš na sveto spoved? Je to breme ali veselje? Če jo doživljaš kot breme, si skušaj predstavljati, da greš k nekomu, ki te pričakuje in čaka z vso možno ljubeznijo. Želi te objeti in ti povedati, kako si mu drag in dragocen. Tako zelo, da ti odpusti vse napake in slabosti, ki si jih storil. Daje ti mir, veselje, tolažbo in ljubezen, ki jo tako zelo potrebuješ. Ta nekdo je Jezus.
Ali se zavedamo milosti, ki nam jo daje Bog z zakramentom svete spovedi? Koliko dobrega lahko storimo za svojo dušo. Svet prehitro pozablja na greh in človek velikokrat nezavedno postaja njegov suženj. Kopiči si bremena in skrbi, njegovo srce postaja vedno bolj nedostopno Božji ljubezni. Jezus je prišel k nam, da nam vse to vzame, da nas zopet približa Očetu. Pokazal nam je svoje usmiljenje do grešnikov. Ne vzemimo si teh milosti, ki so nam dane povsem zastonj.
Izzivi:
- Pomisli na svoj odnos do svete spovedi. Vzemi si čas in v tem milostnem postnem času opravi dobro spoved. Jezus naj objame in izmije tudi tvoje srce.
- V molitvi prosi za vse tiste, ki Jezusa še ne želijo spoznati.
- V molitvi se zahvali za vse duhovnike, ki nam jih je Bog podaril, da so lahko posredniki Božje milosti.
Bodite veseli in odprti Božji volji!
Ekipa #deliJezusa
Ja, res je! Človek odide iz spovednice pol lažji! Spet se laže poglobiš v skrivnosti svete maše in
tudi moliš veliko laže.
Jaz čutim neko neizmerno veselje, ne znam tega povedati.
Glejmo bolj božjo ljubezen, s katero smo odkupljeni kot kupe grehov, ki nas dol vlečejo, pa si s tem zapiramo pogled na luč, ki jo usmiljena ljubzen daje. S tem pogledom uprtim v Luč nam je tudi bolj jasna pot, bolj vidimo, kaj Jezus hoče za nas, kajti On nas gleda z ljubeznijo, ne pa kot “kriminalce” oz padle angele ali pa grešnike, kot hočeš….Je res?
Si se postavil v luč? Kakšno je tvoje oko, zazrto v Jezusa, ki s takim očesom gleda, posluša s srcem Jezusa? In on je z menoj vsak čas, tak Jezus, ki me gleda z luči, ne pa s kota, kamor sem “mogoče odvržen od svojih slabih misli o sebi in drugih…”. To, brat moj, sestra moja. Čisto drugače. Nič obsojanja, nič teme, luč, ki sije nate in si lep in dober.
RES JE!
Spoved zdravi srce in odpira oči.
A kljub temu, ta svet ponavlja greh vedno znova in znova.
Verjetno se ni potrebno preveč spraševati zakaj je tako?!
Smo le ljudje. Človek se odpove eni grešnosti, grehu, pa se včasih sploh ne zaveda, ko že naredi ponovno greh. Tako pač je!
Le kaj bi počeli duhovniki v spovednicah, če bi ne bilo tako?
A si sploh zmorete predstavljati cerkev brez spovednice, človeka brez greha in spovednika brez spovedanca, duhovnika brez usmiljenja, pa nas grešnike brez vsega tega…? Brez molitve, kesanja…?
Bog, ki nam je na ta svet poslal svojega Sina, Jezusa, že ve, zakaj je tako storil.
Tako sem si v tem postnem času in začetem letu BOŽJEGA USMILJENJA zaželela, da bi mogla dočakati dan, ko bi sam NEBEŠKI OČE skupaj s SINOM JEZUSOM KRISTUSOM, MATERJO DEVICO MARIJO nas prišel “obiskat”, kot ta VELIKA NOČ!
Da bi prišel in rekel;”jaz sem ta, ki ga še nikoli nihče ni videl!”
Če je sina naredil po svoji podobi, more biti zagotovo lep.
Morda pa le hoče, da ga vidimo takšnega, kot smo si ga zamislili sami.
Takšnega nosimo v našem srcu. A ker je VSEMOGOČEN, je itak tu.
Le zakaj je tako skrivnosten?!?!?…….
Predragi verniki! A greh ni dober niti za telo, še manj za dušo, zato se ga skušajmo po najboljših močeh ogibati. A ko se zgodi?! Ni dvoma, spovednica je bo še vedno blizu.