Ni modro, da prehitro ocenjujemo in sodimo. Preizkušnje nas učijo in nam pomagajo rasti v veri, da so nam dane z namenom. Če sami naredimo prehiter zaključek, se vdamo bolečini in trpljenju. Za nami ostajajo nezaceljene rane in izpustimo milost spoznanja, da je Bog vedno z nami.
Bog ni avtor našega trpljenja. Ko se človek odloči, da ne bo poslušal Boga, gre po svoji poti, ki je trpljenje brez upanja in veselja. Vendar Bog ostaja z nami, ker je neskončno usmiljen. Ali se zahvaljujemo Bogu, ker je šel za nas na križ? Ali se zavedamo, da zato nobeno trpljenje ne more biti tako težko, da ga ne bi zmogli prenesti?
Hvala dobri Bog, da v temino življenja prinašaš upanje.
Izzivi:
- Ali si kdaj pomislil, da ti v trpljenju ob strani stoji Bog? Zahvali se Mu, da si bolečine lahko prenesel.
- Prehitro sodimo in vidimo napake. Bodi potrpežljiv in ne sodi prehitro. Vsakemu daj možnost, da v njem prepoznaš brata/sestro, ki želi biti ljubljen tako kot ti.
- V molitvi se zahvali za vse preizkušnje, saj s tem izkažeš zaupanje nebeškemu Očetu.
Nasmej se, Bog je s tabo tudi danes!
Ekipa #deliJezusa
Kako lepe besede, ki nas pripeljejo do razmišljanja. Kolikokrat sem se že v življenju vprašala – dobri Bog kaj sem slabega storila, da se mi to dogaja? Kako so to samovšečna vase zaverovana človeška vprašanja? Zakaj ne pomislim na to – kolikokrat v življenju se me je Bog v mojih slabostih usmilil, kolikokrat se me je usmilil ko sem bila na tleh, kolikokrat me je pobral, ko sem padla pod svojim križem, ki je neprimerljivo lažjo od križa, katerega je On nosil za nas?
Hvala za te besede, ki so me spodbudile k razmišljanju, kolikokrat prehitro ocenjujem Božje namene. Hvala in naj vas Bog blagoslovi v vašem delu.
Hvala za vaše prečudovito prićevanje.
Da Bog je zares z nami.
Hvala. Hvala!!!
Hvala za prečudovito pričevanje.
Ni na-ključ-je, da sva pred pol ure s sestro govorili, kako se Bogu premalokrat zahvalimo za vse kar se nam dogaja. Predvsem, ko so preizkušnje. Ja, res se premalo zahvaljujemo. Jaz sem si začela prav vsak dan v poseben zvezek zapisovai vasj 10 zahval.
Vse dobro in BB
Tanja Z.
Nobeno trpljenje preveliko, pretežko, da ga ne bi mogli prenesti – za nas naj ne bi bilo pravite, tudi smrt hčerke od prijateljice, 19-letne, nesrečno umrle ne! Hvala za pričevanje, mogoče res. Upam, verjamem. Kaj pa oni?
Če zaupamo Bogu, da je on naša moč, če mu predamo vse trpljenje, da gane nosimo sami, potem že mogoče, ko to zmoremo, ko zmoremo iz svojih človeških okvirov pogledati ven. Ampak to traja……ker smo samo ljudje, bo kdo rekel. Ne nismo samo ljudje, imamo božjo moč v sebi, ki deluje! Aleluja, verujem.
S tem zaupanjem grem vsak dan naprej…..in ti tudi. Hvala ti za pričevanje.
Do takrat pa nosimo eden drugega v molitvi pred Gospoda in izročamo trpljenje, solze, nemoč, obup, žalost in krivdo, ki se ob tem pojavlja mogoče….zakaj jaz, zakaj meni in zdaj itd., čisto človeški očitki, razlogi za dvome.
In vse je spet tako,
kot mora BI-TI!!!