»Po njegovih ranah smo ozdraveli.« (Iz 53,5) Greh je ranil našo dušo, naše življenje, naše odnose. Da bi ozdravil te naše rane, se je tudi Bog pustil raniti. Njega ni ranil lasten greh, pač pa greh vsega človeštva. In prav po teh ranah so bile ozdravljene naše rane. Da smo lahko ozdraveli, je Bog postal solidaren z nami.
Jezus želi, da bi tudi mi na tak način pristopali do ranjenih, bolnih, tistih, ki se mogoče niti obleči ne morejo sami … Želi, da smo z njimi solidarni, tako kot je on z nami. Bodimo ob teh ljudeh ponižni in razumevajoči ter jim po svojih zmožnostih stojmo ob strani.
Izzivi:
- Nobena tvoja rana ni neozdravljiva. Izroči svoje rane greha Jezusu, da jih ozdravi s svojimi ranami. Telesno trpljenje pa združi z Jezusovim in tako sodeluj pri njegovem odrešilnem delu.
- Pokliči ali obišči trpečega sorodnika/prijatelja/znanca.
- Zmoli za ljudi, ki si ne morejo priznati lastnih grehov. Prosi Boga, naj jim pomaga, da spoznajo njegovo usmiljenje.
Želimo ti blagoslovljen dan!
Ekipa #deliJezusa
Da, vsi smo ranjeni, na tak ali drug način. Je pa eno, kar je pomembnejše, da smo vsi ljubljeni neskončno in to enako od istega Očeta, ki je v nebesih, vse nas ima enako rad. O, ko bi se zavedali tega, kako nas ljubi, bi ne premišljevali in ponavljali slaba dejanja, vse to bi večji del odpadlo, ker bi hoteli ugajati Očetu, ki nas ima rad, za nas skrbi, kot za ptice.
Danes zjutraj so veselo prepevali in sem si zamislila, kako čudovito melodijo so dali od sebe, slavili so Stvarnika, dajmo ga še mi, vsak po svoje, kot zmoremo mi. A ni to res?
Hvala za gornje pričevanje, ki je umestno in iskreno.
ISKRENO
Vsem nam pripadajo rane.
Tako je vedno bilo
in vedno bo!
Pa prav je tako!
Rana vsaka se poceli,
da bi med sabo
le radi se imeli
in v DUHU tem
“SKUPAJ ŽIVELI”
Življenje, tu, ne zemlji
tako je kratko…
A LJUBITI, VEČNO!
To je SLADKO!!!
Zakaj pa vsem to se ne zgodi!?
Veš le- ZVELIČAR, TI!
Slavi-ca