Si lahko predstavljaš, da se po dolgo prehojeni poti v hribe ustaviš, usedeš na rob in občuduješ razgled. V nahrbtniku izbrskaš vodo in … piješ. Pa te preprosto ne odžeja. Niti voda izpod pipe v bližnji pastirski koči, niti iz kupljene plastenke v bližnjem marketu ali kristalno čistega studenca ob poti v dolino … Ostaneš žejen …
V dolini … moje mlado srce … včasih postane žejno, ker ga izsušijo dvomi, strah, nezadovoljstvo s samim seboj, nemir ali boleče rane … zaradi ‘čudne’ družbe … Kaj mi je tedaj storiti? Vem, kje zajeti po pravi Vodi ali obupam in pustim, da se počasi utapljam v morju stvari, ki le še bolj sušijo moje srce ali … me celo zasvojijo? Kdo mi bo pomagal iz te bede? Pot ni lahka, ‘zašvicaš ful’ in se odrečeš veliko stvarem … Pri tem ti pa ob strani stojita skupnost in Njegov usmiljeni objem.
– Tok, tok.
– Kdo je?
– Jezus.
– Kdo? Jezus?
– Jezus, ki želi vstopiti skozi tvoja vrata srca … Ne bojim se vse umazanije življenja in greha, ki se skriva v tvoji ‘črpalki’ … Želim ga spremeniti in ti podariti svobodo … te odžejati … Tu sem zate … Vedno!
Mu boš odprl?
Izzivi:
- Odkleni vse ključavnice svojega srca in sprejmi Jezusa v gostè. Naj te osvobodi strahov in dvomov. Naj te odžeja.
- Piši razglednico ali pismo v eno izmed skupnosti za mlade odvisnike (npr. Skupnost Cenacolo) in jim polepšaj dan s kakšno vzpodbudo ali citatom iz Svetega pisma, s katero jim boš dal vedeti, da nam je mar zanje in za njihovo prizadevanje.
- Kakšnemu brezdomcu, ki ga srečaš na ulici privošči skodelico toplega čaja (lahko tudi z avtomata s toplimi napitki ☺.
- Zmoli molitev očenaš za vse mlade (lahko tudi svojega prijatelja), ki ne najdejo poti iz zasvojenosti.
Lep, lepši, najlepši dan imej!
Ekipa #deliJezusa
Kako veliko je Božje usmiljenje. Hvala ti Gospod in Slava na veke. Toda preveč je še tistih, ki tavajo in iščejo pot, ki preslišijo trkanje, saj še nikoli niso slišali za Gospoda. O Bog zelo si velik, prisluhni naši ponižni prošnji in milostno objemi s svojo Ljubeznijo vse tiste, ki tavajo v temi, ker so predaleč od tebe.
Spoštovani gospod Matija. Kako velika so Gospodova dela usmiljenja. Vi ste izjemna oseba in želim vam, da vašo zgodbo poveste vsem ljudem. Hvala vam in vse dobro.
Spoštovani gospod Matija in vsi ljudje dobre volje!
Nikoli ne bom razumela, zakaj človek poseže po slabem, namesto po dobrem, ko pa se okoli nas v največji večini gibljejo dobri ljudje! Nismo pa vedno na pravem kraju ob pravem času…
V vseh nas je nekaj dobrega! G. Matija nas je nagovoril in povedal, da veliko, še več dobrega kot si mislimo.
Tisto dobro, pa se morda sramujemo pokazati ljudem.
Zakaj se ne sramujemo slabih dejan, vse tja do VELIKIH VOJN, ki prinašajo samo zlo in bolečino?!
Tega nikoli ne bom razumela.
Kot otrok sem zivela “visoko” – v hribih, kjer smo že kot močni šolarji nosili polne koše krme za živino, drva, gnoj…, kopali z motiko po vinogradih, njivah in še kaj. Pot do šole je bila dolga, nazaj domov strma. A na tej poti skozi travnike, ob vinogradih, skozi bukov gozd, ob njem je vedno na rahlo po grabenčku tekla voda, ki smo jo v sili tudi pili, pa doma nič povedali, pa nam nič ni bilo slabo.
Počeli smo razne lumparije, kot pač jih otroci počnejo. A bili smo verni in hodili k Sv. maši. eni več, drugi manj. V meni se je vradostila zelo močna strast do narave in kar naenkrat me je Jezus zelo močni nagovoril v bukovi hosti, ko sem iskala gobe… Ker je denarja bilo malo, si otroci nismo mogli kaj dosti privoščiti, na poti domov iz šole, … Nekega dne sem šla od Sv. maše po isti poti kot v cerkev. Nakar najdem na tleh polno drobiža, ki je bil v večini sive ne rjave barve. Takrat sem se Bogu zahvaljevala, a se hkrati spraševala, kdo bi to lahko izgubil, da mu vrnem. Nisem ga našla. To se mi je potem zgodilo še nekajkrat in vedno sem se Bogu zahvalila v nebo, skozi čudovite veje, katere so v meni vzbujale pesmi, ki sem jih občasno tudi zapisala.
A vse tudi ni bilo lepo. Tudi mi otroci smo jih doma dobili po riti. Temu se zdaj reče izživljanje nad otroci! Kar koli že je to bilo, je zame bilo opozorilo, da moram popraviti samo sebe. Ko sem to storila, ni bilo šibe…. A prikradel se je hudiček, ki me je nagovoril, da sem še kdaj pa kdaj kaj ušpičila. (A imela sem dobre starše.)
In tega hudička, se moramo najbolj bati in ga vedno znova puščati v ozadju. TUDI JEZUSA JE SKUŠAL!
Mi pa smo le ljudje.
VSTOPIMO V TA DAN Z MOČNO VOLJO DO ŽIVLJENJA IN SE ZAHVALIMO TROEDINEMU BOGU ZA LJUBEZEN,…. IN MARIJI, NAŠI MATERI, KI NAS OGRINJA V PLAŠČ MODROSTI,NAJ NAS OBVARJE GORJA !
JA, DELIMO JEZUSA SKUPAJ NAPREJ!
Vse dobro, Slavi-ca!
GOSPOD SLAVKO ZELO PRETRESLJIVA IZPOVED IN PRIČEVANJE, BODITE BLAGOSLOVLJENI VI IN VSA VASA DRUŽINA IN OBILO MILOSTI PRI VAŠEM DELU IN PRIČUJTE ŠE KJE PO NAŠI SLOVENIJI O BOŽJEM USMILJENJU KATEREGA PRAZNUJEMO LETOS.
Matija,kako veliko upanje ste podarili nam,ki tavamo in iščemo bližnjice do odrešenja.Vaša zgodba se me je tako močno dotaknila,da sem bruhnila v jok.Moje spoštovanje in naj Vas Bog blagoslavlja.
Bravo Mitja! Večkrat se Bogu zahvaljujem za tvoje vstajenje. Tebi in tvojim dragim želim vse dobro, predvsem pa še naprej obilo božjega blagoslova.