Skoraj gotovo se vam je že zgodilo, da ste si za post izbrali preizkušnjo, ki je niste mogli izpolniti. Mogoče ste si izbrali, da boste molili dva rožna venca, pa ste pogosto med molitvijo zaspali. Mogoče ste se trudili biti prijazni do vseh bližnjih, pa ste na cesti srečali ravno tistega, ki vam je že od osnovne šole šel na živce in … Ali pa ste bili kot menih v zgodbi tokratnega govornika, ki se ni mogel upreti klobasi.
Jezus ve, da smo slabotni in nam vedno znova daje novo priložnost, da se poboljšamo. Zato se v tem postnem času ne ustrašimo, če nam kdaj ne bo uspelo, ampak vztrajajmo naprej. Bog daje rast tistim, ki vztrajno delajo vajo.
Izzivi:
- Z enim od bližnjih se pogovori o tem, kaj si si izbral za postno akcijo. Skupaj prosita Jezusa, da bi blagoslavljal ta postni čas.
- Bližnjemu naredi majhno dobro delo (npr. sodelavcu prinesi kavico, starejši gospe/ staršem prinesi rožico, sozakoncu zmasiraj hrbet, …).
- Izberi si svetopisemski stavek ali pa Jezusovo molitev: “Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene, grešnika.” in ga/jo večkrat na dan v mislih ponovi.
Blagoslovljen post!
Ekipa #deliJezusa
Ja potrpljenje, potrpljenje, je res BOŽJA MAST..
Hvala za dobre nasvete in pogum..Mihaela
Hvala, sigurno so to dobri in učinkoviti napotki, če jih delaš.
Torej je odločitev na meni, da naredim prvi korak, odločim se za nekaj, kar bom ponavljal. Ker ponavljanje v meni naredi navado, navada pa je železna srajca, To pa vemo, kaj pomeni, moj oklep, zaščita pred zunanjimi vplivi.
Tako je to, tako se to dela. Hvala za spodbudo, čeprav že vemo, se moramo odločiti. Če te pa nekaj ne prevzame čustveno ne moreš narediti odločitve.
To te potem žene, da vztrajaš. Zato moraš najti motiv za nekaj delat, ki te zainteresira , ki ti da da delaš, da vztrajaš, ko je težko, ne prvi in drugi dan. Brez tega je jalovo tvoje početje.
Jaz sem to preizkusila. Če vem, da je Kristus zame dal življenje je to lahko še daleč od mojega srca, če pa imam namen, ki me vleče, stimulira, pol se bom potrudil, tudi če težko, ker vem, da me oseba rabi, da mu veliko pomenim, da lahko pomagam, da znam pomagat, pohvalit, pozdravit, spodbudit……si najdem pot. Kjer je volja je pot!
Prva je pa lj. od Jezusa, ki sem jo dobila, ki me stimulira, da grem ven do drugega, otroka, zakonca, prijatelja, lažje potrpim….
Cvetka P.
12.02.2016 13:12
Super povedano! Srečujem se s podobnimi težavami. Zdržim veliko naporov, težko pa vztrajam v odločitvah!
Nato razmišljam o Ljubezni do seb ein bližnjega. Rečem si: no dej samo lena si, imaš vse pogoje, rada se imej, spoštuj svoje odločitve, saj že prvi uspeh in prva premagana ovira v meni prebudi neskončno veselje in lahkost, svobodo, brezmejnost.
Spomnim se, da na Jezusa in ga prosim, da z menoj vztraja, da sem samo ženska, ki nosi toliko Bremen in pozablja nase in je napočil čas, da obrnem vrstni red, opustim, kar ne obrodi sadu.
V postnem času imam ponavdi eno veliko težo, ne znam se odločiti za eno stvar, razmišljam, da je kar nekaj tistih, ki jih je potrebno opustiti. Tko, da na začetku, še mal spreminjam, katera razvada ima največjo težo.Sprašujem se zakaj naj se pokesam, pokorim, od česa se naj spreobrnem in bolj , ko premišljujem in v tišini čakam dobivam občutek in namige, da potrebujem le pogum, da si priznam resnico o sami sebi. Resnico, kako malo sem se spoštovala in vrednotila. Saj so me samo tlačili, in vedno razvrednotili vse kar sem počela. Tako se vsakodnevno premagujem in molim, da bi se bolj ljubila in spoštovala, da se ne bi slepila s slepili današnjega časa se tolažila, recimo z nakupovanjem oblek, ki jih imam rada zelo, vendar jih ne potrebujem v tistem hipu praznine in žalosti. Tako sem se dločila, da se v tem postnem času odpovem samoprevari, se vzljubim tako kot me Ljubi Jezus, da bi zmogla še globje jubiti svoje bližnje. Saj bo šlo!
Natalie P
Se opravičujem za napake, prehitre prste imam! Natalie P
Spoštovane komentatorke! Kako človeško, ste opisale naša večna iskanja. Iskanja v sebi, kdo sem? Kaj je moje poslanstvo, kaj je tisto kar bi bilo Bogu povšeči. Na to gotovo poznamo odgovore, a smo premehki. Prehitro se upognemo in hkrati nas je pred Jezusom sram. On pa bi moral nam znova in znova odpuščati. Sem res naredil vse? Če nisem potem moram. In, če moram se moram truditi, si neprestano dopovedovati, da zmorem. Z radostjo moram objeti svoj križ in ga vlačiti čez vse prepreke. Jezus nam je v tem času še posebej lep zgled. Kar vabi nas – pridite pojdimo!
O, Ljubezen, ta zmore vse.
Majhni koraki, majhne žrtve, majhna odrekanja, majhne daritve. Vse to izročimo Jezusu v čast in slavo in On bo to uporabil za velike stvari. Hvala Bogu za akcijo #deliJezusa in za vsako akcijo, ki širi veselo oznanilo o Božji Ljubezni in usmiljenju in za vse pričevalce, ki nas spodbujajo s svojimi pričevanji!
Kamen na kamen palača. Bravo,
To so res dobri nasveti, hvala! Ljudje smo pač nepopolni, zato : -ne vztrajamo, -pademo, -podležemo ugodnejšim pogojem…. itd. A eno je gotovo, če se izboljšuješ v eni stvari (odnos do sebe, disciplina, ipd.), boš lažje oz. kar avtomatsko boljši v drugi, npr. odnosu do drugega, to je povezano – definitivno. In če vztrajaš v nekem dobrem sklepu ne samo zato, ker je postni čas, ampak z LJUBEZNIJO, VOLJO, z mislijo da to delaš ZA NEKOGA, ter se tako umakneš “nad” sebe in svoja grešna, ali neplemenita nagnjenja, bo to uspešno. A poraja se mi še naslednja misel: zakaj bi tako delali samo v postnem času? zakaj ne bi tako nadaljevali v celem letu? Potem nam ne bo tako težko se v Adventu in Postu spreobračati, izboljševati ??! Pa obrnimo se večkrat (na dan) na JEZUSA, na NJEGOVO USMILJENJE, NJEGOVO PO-MOČ, NJEGOVO BLIŽINO, ker je pripravljen, da nam podari ZELO, ZELO, ZELO VELIKO !!!