Preden se srečamo na Stari Gori, vam želimo predstaviti nekaj pomembnejših značilnosti tega romarskega kraja beneških Slovencev in Furlanov.

1. Osrednja podoba je kip črne Marije.

Glavni oltar cerkve krasi kip Marije z Jezusom v naročju, star okrog 600 let. Marija sedi na prestolu in nosi krono. Pripravlja se, da bo dojila Jezusa. Tako Marija kot Jezus sta črne polti. Kip so v cerkev postavili po obnovi, ki je sledila požaru v 15. stoletju. V tem požaru je zgorel prejšnji Marijin kip. Zgodovina samega kraja pa sega v 5. ali 6. stoletje, ko je tu stala opazovalnica in vojaško oporišče (kraj je namreč dvignjen nad pokrajino), kmalu pa so postavili tudi svetišče.

2. Pod cerkvijo je kripta, posvečena nadangelu Mihaelu.

 

Prvo svetišče je bilo v skalo vklesana kapela, posvečena Mariji in nadangelu Mihaelu. Sčasoma je okrog zrasla vas, ki so jo obzidali, saj je služila za obrambo pred barbari. Ljudje so se tukaj v nevarnosti zatekali in molili k Mariji. Tako je to postal kraj, posvečen Mariji. Tudi pod današnjo cerkvijo je kripta, ki je posvečena nadangelu Mihaelu, in spominja na pomen, ki ga je vodnik nebeške vojske imel predvsem v pobožnosti Langobardov.

3. Na Stari Gori so bratje kapucini ter Marijina bratovščina.

Na Stari Gori živijo in svetišče od leta 1913 oskrbujejo bratje kapucini.

V zgodovini so na Stari Gori obstajale tri bratovščine: Bratovščina Najsvetejšega Zakramenta, Bratovščina Brezmadežnega Spočetja in Bratovščine svete Marije z Gore. Najstarejša in edina še vedno živa je prav slednja. Njen namen je bil skrb za svetišče in prizadevanje za krščansko življenje. Po prihodu kapucinov se je preimenovala v Univerzalno bratovščino starogorske Madone in se razširila po vsem svetu, s tem pa razširila tudi pobožnost do starogorske Marije.

4. Nedaleč proč stoji cerkev Svetih treh kraljev.

Na polici na robu gozda ob starodavni lipi stoji cerkev Svetih treh kraljev. Postavljena je bila v 15. stoletju. Do nje od Stare Gore vodi gozdna pot.

5. Tu je nastal Starogorski rokopis.

Poleg verskega ima Stara Gora za Slovence tudi kulturno-zgodovinski pomen. Tu je namreč med leta 1492 in 1496 nastal Starogorski rokopis. Gre za enega najstarejših rokopisov v slovenščini. Na njem so zapisani očenaš, zdravamarija in apostolska veroizpoved. Hrani ga občinska knjižnica v Vidmu.

.

Ni dovolj, da o krajih beremo, niti ni dovolj, da jih samo spoznavamo ali si jih ogledujemo. Kraj je potrebno doživeti. Doživi pa ga lahko le, kdor ga obišče. To še posebej velja za romarske kraje. Naj bo naš skupni obisk Stare Gore resnično doživet. Se vidimo v četrtek ob 11.00.

Blaž Zorko
Preberite več o avtorju

PS: Še vedno lahko sporočite svoje molitvene namene za romanje. To lahko storite v vsakem primeru: če boste šli ali ne.